Afrika 1931 v 2016

Tina Palaić

foto 4

Razstavni pano s podatki o kiparju Františku Foitu.

Leta 1931 sta znanstveno odpravo od severa do juga afriškega kontinenta pričela akademski kipar František Vladimir Foit in njegov prijatelj, biolog dr. Jiři Baum. Češkoslovaška popotnika in raziskovalca sta v osmih mesecih z avtomobilom Tatra prepotovala države od Egipta preko Sudana, Konga, Ugande, Kenije, današnjih Tanzanije, Zambije in Zimbabveja do Južne Afrike. Na pot se nista odpravila v maniri današnjih iskalcev avantur ali organiziranih turističnih izletov. Foita je na študijsko pot poslala Karlova univerza iz Prage in mu naročila izdelavo »antropoloških mask afriških plemen«, nam pove razstavni tekst, biolog Baum pa je med drugim raziskoval in zbiral insekte ter rezultate svojega dela posredoval v praški Narodni muzej. Med potjo sta fotografirala in posnela tudi film.

 

V Muzeju Velenje hranijo 530 Foitovih fotografij s tega potovanja. 200 najzanimivejših je leta 2012 kustos Blaž Verbič iz Muzeja Velenje predstavil na razstavi Afrika 1931 – Foitovi fotografski zapisi na steklu. Te razstave ne bi bi bilo, če ne bi bila Foitova usoda tesno povezana z našim prostorom. Večino njegove zbirke namreč ne hranijo na Češkem, temveč v Muzeju Velenje. Stike s takratno Jugoslavijo je Foit vzpostavil leta 1968, ko se je s svojo ženo Ireno želel vrniti v Evropo. Živela sta v Nairobiju v Keniji, kjer je Foit delal kot kipar in učil na univerzi Kennyata. Jugoslovanski veleposlanik v Keniji Ivo Pelicon ju je predstavil direktorju Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani dr. Borisu Kuharju, ki je takoj začel urejati potrebne dokumente za njuno vrnitev v Evropo. Zaradi praške pomladi in sovjetske zasedbe Češkoslovaške je bila njuna vrnitev v domovino nemogoča. Leta 1971 sta František in Irena Foit prišla v Jugoslavijo in se nastanila v Velenju, kjer so jima priskrbeli stanovanje in ponudili prostor za razstavitev njunih predmetov. Foit je Velenju odstopil svojo etnografsko zbirko, ki je še danes razstavljena v Muzeju Velenje.

foto 5

Maska iz skupnosti Tiriki iz Kenije.

Razstava Afrika 1931 – Foitovi fotografski zapisi na steklu gostuje v Muzeju novejše zgodovine Celje, kjer si jo je mogoče ogledati brezplačno. Če boste poleti obiskali štajerske konce, si jo lahko ogledate do konca avgusta 2016. Ob vstopu na razstavo obiskovalca pričaka zatemnjen prostor, v katerem so fotografije postavljene kot diapozitivi, osvetljeni z zadnje strani. Vizualna podoba visokih črnih kubusov z izstopajočimi fotografijami in pripadajočimi kratkimi komentarji, ki so napisani na podlagi zapisov v Foitovem popotnem dnevniku, obiskovalca pritegne in vodi od države do države, ki sta jo Foit in Baum obiskala. Fotografije dopolnjuje nekaj predmetov, na primer maska iz skupnosti Tiriki iz Kenije, ki je služila pokrivanju dečkov med obredom iniciacije, ter tudi Foitovi osebni predmeti.

 

V zadnji sobi je na interaktivnem ekranu mogoče prebrati dodatne tekste in si ogledati kratke posnetke. Zelo zanimiv je del, v katerem kustos razstave predstavi konserviranje in restavriranje dispozitivov na steklu, ki se ga je naučil v Pragi. Tovrstna kontekstualizacija ponavadi umanjka, zato je pohvalno, da je opis nastajanja razstave vključil v samo postavitev. V tej sobi je razstavljen tudi Foitov zemljevid Afrike z vrisano potjo. Na drugi strani sobe pa je tako imenovan interaktivni kotiček, kjer lahko obiskovalci na listke napišejo, kam so že potovali, in jih prilepijo na ustrezna mesta na temu namenjen zemljevid. Tako se razstavna pripoved zaokroži v prijetni atmosferi, v kateri vsak od nas pomisli na svoja popotniška doživetja. S tem pa je najmanjša možnost kritičnega razmisleka v zvezi z raziskovalnimi ekspedicijami v kolonializirane države v tem prostoru izgubljena.

foto 2

Zgodba o radiu – za ljudi, s katerimi sta se srečevala, naj bi bil ta pravi čudež.

Razstava nam ponuja številna dejstva o potovanju in raziskovanju dveh belopoltih mož, ki sta si v prvi polovici 20. stoletja za svoj podvig izbrala afriški kontinent. Informacije nam posredujejo glavni teksti, Foitove fotografije in komentarji k fotografijam. Kakšen pa je današnji pogled na tovrstne odprave? Te so bile mogoče predvsem zato, ker so bile ciljne države kolonializirane. Evropske države so takšna »znanstvena raziskovanja« podpirale – civilizacijski diskurz o zamišljenem »primitivnem« nezahodnem svetu je namreč upravičeval kolonialni projekt, obenem pa je pomenil tudi vir identifikacij za zahodni svet. Kolonialna zgodovina je oblikovala naše dojemanje sveta in oblikovanje lastne identitete. Tako kot je že leta 1978 rekel Edward Said: evropsko znanje je kolonializem. Bistvena je ugotovitev, da če kolonialističnih naracij ne preizprašujemo, omogočamo preživetje zastarelega, predvsem pa spornega diskurza.

foto 3

Za fotografiranje so zahtevali vsaj plačilo – kako bo fotograf uporabil fotografije, niso mogli ne vedeti ne nadzorovati.

Zanimivo je, da se je ta diskurz razširil povsod, tudi v države, ki v kolonialno tekmo niso bile neposredno vključene. Viden je tudi na razstavi Afrika 1931 – preko uporabe jezika in podob ter izpostavljanja izbranih tem. Med besedami, o uporabi katerih bi bilo vredno temeljiteje razmisliti, je na razstavi mogoče najti vsaj izraze pleme, domorodec, Pigmejci. Ta terminologija je zastarela in predvsem žaljiva. Prav tako je razstavljenih več fotografij, ki prikazujejo pomanjkljivo oblečene ženske – največkrat so od pasu navzgor gole, nekatere tudi z opaznim izrazom nelagodja na obrazu. Te fotografije ustvarjajo podobo primitivne, seksualizirane temnopolte ženske. Gre za pogled belopoltega moškega, ki ga določajo moč, dominacija in erotiziranje. Hierahična razmerja poudarja tudi prikazovanje Foita in Bauma kot dveh znanstvenikov, ki sta na potovanju opravljala pomembno delo, ter dejstvo, da razstava predstavlja le njuno zgodbo, brez aktualizacije.

Kako razstavljati tovrstne vsebine? Kakšni so sodobni pristopi? Tokrat sem preverila primere spreminjanja uporabe kolonialistične terminologije in odzive nanje. Amsterdamski Rijksmuseum na primer izvaja program z naslovom Prilagoditev kolonialne terminologije, v okviru katerega spreminja zastarelo terminologijo v naslovih umetniških del, ki jih razstavljajo. Spreminjajo izraze, kot so črnec, Mohamedanci (arhaičen izraz za muslimane), pritlikavci. Prav to počne tudi Danska narodna galerija, ki je iz naslovov umetniških del izbrisala besedi črnec in Hottentot (slabšalno ime za etnično skupino Khoikhoi). Odločitev obeh institucij je po eni strani izzvala odobravanje, ta prizadevanja na primer podpira tudi ICOM, mednarodna muzejska organizacija. Po drugi strani je izzvala tudi številne kritike. Z ohranjanjem te terminologije se kolonialistični diskurz in z njim vzpostavljena razmerja ohranjajo in pravzaprav še krepijo. To ni v skladu z izobraževalno vlogo muzeja, drugače pa je k tem vsebinam treba pristopati tudi zato, ker poleg drugih muzeje obiskujejo tudi skupine, o katerih razstave govorijo. Če pa to terminologijo brišemo in jo nadomeščamo s politično korektno, gre po mnenju nekaterih za cenzuro, za čiščenje zgodovine, za olepševanje dejanj naših prednikov. Oba argumenta imata svojo težo.

Kaj torej narediti? Moje mnenje je, da je treba v teh primerih kolonialistični diskurz – čeprav uporabljen v državah, kjer ni bilo neposrednih kolonialističnih prizadevanj – razložiti. Ko kustos piše o določeni temi iz današnjega zornega kota, uporaba kolonialistične terminologije ni ustrezna; ko je uporaba te naracije neizbežna, ker gre za zgodovinsko verodostojnost, potem pa je te izraze in kontekst njihove uporabe treba natančno razložiti. Ne gre torej ne za ohranjanje terminologije ne za njeno brisanje, temveč za pojasnjevanje. Na ta način razstava ne samo prikazuje določene vsebine, temveč jih tudi pojasnjuje in vrednoti. Po mojem mnenju je kritična  refleksija kolonialističnega diskurza skladna s cilji sodobne muzeologije in razumevanjem muzeja kot družbeno odgovorne institucije.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s