Čokolada – kdo je ne bi maral?

Urška Purg

Ampak veste, od kod prihaja? Prav, ampak veste tudi, kdaj je ta sladka razvada prišla v Evropo? In veste, da obstaja tudi grenka stran čokolade?

V Muzeju novejše zgodovine Celje se pravkar izteka ljubka majhna začasna razstava prav o tem – o čokoladi. Zaobjema prav odgovore na malce prej postavljena vprašanja, zgodovino kakavovcev in njihovo načrtno pridelavo in predelavo, prve izdelke in njihove izdelovalce, in še veliko več, vse skupaj začinjeno z ravno prav zgodovinskimi dejstvi. Spregledali niso niti temne strani čokoladne industrije skozi leta in niti okoljskih ter družbenih vprašanj, ki jih potegne za seboj. Smotrno razdeljena na štiri dele, razstava ponuja preprost, ali bolj podroben in izobraževalni sprehod – po želji. Prvi del je obarvan bolj informacijsko in teoretično, vendar lepo zavit v velike tematske čokoladne tablice, zaradi česar je ta del prijeten očem. Prav za prav je kar celotna razstava prijetna očem in nosu, saj ob vhodu na razstavo nosnici nemudoma detektorsko poboža znan vonj po kakavu. Na tem mestu moram opozoriti, da zna to ne le pobožati misli, ampak jih tudi prebuditi v želji po čokoladi.
Vendar, da nadaljujem z razdelitvijo razstave. Naslednji del predstavlja nacionalno in nekaj lokalnih izdelovalcev dobrot iz kakava, nostalgijo sejoče reklame in veliko foto tapeto, ki naj bi obiskovalce vabila k izvajanju sebkov. Za ta namen je na voljo tudi selfie stick in nekaj natisnjenih selfijev, objavljenih na muzejsko Facebook stran, ampak na žalost ne veliko. Morebiti bi tapeta z nekoliko več navihanosti pripomogla k povečanju objav obiskovalcev, vendar tudi taka kot je ne škodi in ne kvari vzdušja.
Še posebej me je zanimal tretji del, kjer so povabljeni umetniki podali svoje interpretacije ob misli na čokolado. Moje zanimanje je vzbudila Sladka dilema Suzane Švent, ki je s pomočjo balonov oblikovala set čokoladnih figuric, sedečih na ogledalu, na voljo in (ne)milost obiskovalcev, da se odločijo: v figurah zgolj vizualno ali tudi z brbončicami uživati. Ogledalo je služilo samo-opazovanju med sladkanjem z umetnostjo. Kot kaže dileme sploh ni bilo, saj skulptur že dolgo pred mojim prihodom ni bilo več. Le še ostanki.

Razstava se zaključi s sobo receptov, kjer so me s sten pozdravili veliki vnaprej zbrani ljudski recepti s čokolado. Zbiranje receptov pred razstavo je bil obenem tudi del promocije, kar je krasna kombinacija, ki se je dobro obnesla. Na žalost sicer razstavni prostor in arhitektura zahtevata vrnitev iz razstave po istih tirnicah kot njeno odkrivanje, kar je običajno nekoliko neprikladno. Še posebej danost prostora terja svoj davek v primerih, ko ob vračanju proti izhodu ni nobenih dodatnih in vznemirljivih dregljajev. Kakorkoli, tukaj sem šele ob smukanju po isti poti nazaj ugotovila, koliko reči sem na začetku spregledala: reke na temo čokolade, UNRA paket, kjer so nekateri prav tako vsebovali čokolado in še polno malenkosti, ki bi jih bilo škoda ne ošvrkniti s pogledom, ali dvema.

20160331_124334

Recepti za čokoladne sladice.

Gre torej za lahkotno in prijetno razstavo, kot nalašč za popoldanski prostočasni sprehod in obenem dobro motivacijo za kasnejši postanek na skodelici vroče čokolade v najbližji kavarni. In ker se tako rekoč zaključuje v treh dneh od zdaj, svetujem vsem, ki je še niste uspeli videti, da kar malce pohitite.

20160331_123111

Ali ste vedeli?

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s