Etika antropološkega raziskovanja in razstavljanja v muzejih

Tina Palaić
2/2

Preden smo z Rominjami pričele z raziskovanjem njihovih obporodnih šeg, praks in navad, sem ženske obiskala, da bi skupaj oblikovale temo in začrtale aktivnosti. Dve skupini žensk sem obiskala v romskih naseljih, z eno skupino pa sem se srečala v prostorih njihovega društva. Vse ženske so bile navdušene nad temo materinstva, saj jim je identiteta matere zelo pomembna, in takoj so pričele pripovedovati o svojih izkušnjah in doživetjih. Pomembno mi je bilo, da skupaj načrtujemo aktivnosti in da same opozorijo na možne ovire ali predlagajo drugačen potek sodelovanja, če to želijo. S sodelavkami – predvsem z Niko Rudež in Anjo Božič, izvajalkama gledališča zatiranih – smo razmišljale o tem, kako raziskovati tako zahtevno in kompleksno temo v sodelovanju s skupino žensk, ki je pogosto diskriminirana ne le s strani večinske skupnosti, temveč tudi znotraj svoje skupine. Poleg tega pa je etični razmislek zahtevala tudi priprava razstave.

krst1

Baptism / Krst

O etiki raziskovanja v etnologiji in kulturni antropologiji je bilo že veliko napisanega. Sama sem se med drugim opirala tudi na Icomov kodeks muzejske etike. Izjemno pomembno je bilo izvajati vse aktivnosti v soglasju z Rominjami, zato sem naše sodelovanje zastavila na temelju njihove aktivne participacije v vseh segmentih dela. Da jim sodelovanje v projektu ne bi povzročilo kakršne koli škode bodisi znotraj večinske bodisi znotraj njihove skupnosti, se je bilo treba seznaniti z njihovimi stališči in navadami ter jih spoštovati. Pri načrtovanju in izvajanju aktivnosti smo tako upoštevale njihovo znanje slovenskega jezika ter njihove gospodinjske, službene in študijske obveznosti. V eni od skupin so bili na delavnicah prisotni otroci, za katere smo zagotovile varstvo, upoštevale pa smo tudi specifično dinamiko vsake skupine in ji prilagodile intenzivnost raziskovanja. Ves čas sodelovanja smo bile osredotočene na proces in ne na končne rezultate raziskovanja, saj bi lahko Rominje sodelovanje kadarkoli prekinile in zahtevale umik zbranih vsebin. Večjo moč in nadzor nad rezultati jim je dajal tudi dogovor, da se bomo o zbranem gradivu odločale skupaj.

Tudi pri izboru razstavnih vsebin in načinu njihove interpretacije so bili potrebni številni etični premisleki. Upoštevala in spoštovala sem razumevanja, želje in potrebe Rominj kot nosilk raziskovane dediščine, obenem pa pazila na ohranjanje strokovnosti. Pokazalo se je, da skupnosti ne razumejo dediščine na enak način in da na njihove odločitve vpliva strah pred diskriminacijo in zavračanjem s strani večinskega prebivalstva ter tudi s strani lastne skupnosti. Prav zato je bila razstava rezultat pogajanj in kompromisov med mano kot kustosinjo muzeja in vsemi skupinami Rominj ter tudi pogajanj med njimi samimi. Rominje so seveda poznavalke svoje dediščine, ni pa nujno, da poznajo poslanstvo muzeja in da so seznanjene s postopki muzealizacije. Po mojem mnenju zato ni etično pustiti nosilcem dediščine popolnoma svobodnega ustvarjalnega izražanja, temveč je naloga kustosa, da v sodelovanju z njimi izbrano vsebino prevede v muzejski jezik in pri tem poskrbi, da z muzejsko interpretacijo res dosežejo zastavljeni cilj. Poskrbeti mora tudi za to, da so predstavljene informacije natančne in utemeljene. Z Rominjami smo se med drugim spraševale, ali jim določeni prikazi lahko škodujejo in v družbi še utrdijo stereotipne predstave o romski skupnosti. Prav tako smo pazile, da izbrane vsebine niso kakorkoli škodile drugim skupinam ali jih stereotipizirale – tako večinsko prebivalstvo kot skupine Romov znotraj romske skupnosti. Predvsem pa smo se želele izogniti temu, da bi jih z muzejsko interpretacijo prikazale kot žrtve. Prav z mozaikom njihovih zgodb, ki so osvetlile raznolikosti med skupinami in tudi, kar je še pomembneje, razlike med življenjskimi potmi žensk znotraj skupin, smo pokazale, da so aktivne ustvarjalke svojih življenj. Tako smo poskušale preseči podobo o homogeni romski kulturi in predvsem o nemočnem posamezniku v njenem primežu.

spomini 1

First memories / Prvi spomini

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s