Sodelovanje z umetnico Bianco Baldi v SEM

Tina Palaić

Etnografski muzeji in muzeji svetovnih kultur so danes že zaradi svojih vsebin postavljeni v ospredje razmislekov o novih trendih v zvezi z zbiranjem in interpretiranjem zbirk. Že nekaj časa intenzivne migracije v Evropsko unijo in med njenimi državami članicami ter vedno večja povezanost različnih družbenih skupin s pomočjo medmrežja muzeje usmerjajo k razvijanju inkluzivnih praks in uresničevanju konceptov multivokalnosti. Že dolgo je razmišljanje o predstavljanju drugih skupin preseženo. Še zlasti v muzejih bi se morali zavzemati za soustvarjanje muzejskega znanja v sodelovanju z različnimi družbenimi skupinami ali posamezniki. K sodelovanju so lahko povabljeni muzejski strokovnjaki iz drugih muzejskih institucij, raziskovalci iz različnih področij, umetniki, študenti in različne zainteresirane skupine, prav tako pa tudi predstavniki različnih etničnih in drugih skupin – še zlasti, če so v muzeju že zbirke, povezane z njimi, sicer pa tudi z namenom vključevanja v muzejske prezentacije, če so bile te skupine doslej spregledane.

Slovenski etnografski muzej (SEM) je v okviru projekta SWICH k sodelovanju povabil vizualno umetnico Bianco Baldi (1985, Johannesburg). Želijo si, da bi s svojo umetniško intervencijo predstavila novo interpretacijo muzejske zbirke iz kustodiata za Afriko. Umetnica je v muzej prišla aprila in se v času enomesečnega bivanja v Ljubljani posvetila spoznavanju muzejske in umetniške dejavnosti v Sloveniji. Obiskala je Moderno galerijo, Muzej sodobne umetnosti Metelkova in Mednarodni grafični likovni center. Predvsem pa je svoj čas namenila srečevanjem s številnimi predmeti in fotografijami iz afriških zbirk SEMa, ki jih je muzej pridobil od srede 19. stoletja naprej. Zbirke ji je predstavil dr. Marko Frelih, kustos za afriške in ameriške zbirke v muzeju.

DSC_0258

Bianca Baldi v Moderni galeriji s kustosinjo dr. Martino Vovk. Del razstave je umetnici predstavil tudi kustos dr. Marko Jenko.

Bianco Baldi je najbolj pritegnila zgodba slovenske odprave v Togo v času pred prvo svetovno vojno. Takrat sta v to zahodnoafriško deželo potovala dva Slovenca, Anton Codelli, inženir in izumitelj, ter njegov prijatelj Leo Poljanec. Za nemško podjetje Telefunken sta med letoma 1911 in 1914 postavljala prvo brezžično radiotelegrafsko postajo. Leta 1913 je bila vzpostavljena prva brezžična povezava z Afriko – med vasico Kamina v Togu in postajo Nauen pri Berlinu v Nemčiji. To je bil izjemen tehnični podvig tik pred začetkom prve svetovne vojne. Ko pa se je vojna pričela, so iz Berlina ukazali porušiti radiotelegrafsko postajo in antenske stolpe. Vse so porušili v petih urah, gradbene ostanke, parne kotle in dele strojev pa je še danes mogoče videti v okolici Kamine. O tej zanimivi zgodbi je bila v muzeju na ogled fotografska razstava Togo album 1911-1914.

gradnja hladilnega stolpa ob postaji v Kamini

Gradnja radiotelegrafske postaje v vasi Kamina v Togu. (Arhiv SEM.)

Umetnico najbolj zanimata dve zbirki, povezani s to zgodbo. Prva vključuje tehnične fotografije, ki prikazujejo gradnjo radiotelegrafske postaje v Kamini. Druga so nenavadni talismani, ki so jih našli v torbi Lea Poljanca. Navdušili so jo zlasti tisti z mitološko arhitekturo, ki je pogosto v obliki labirinta. Ker se zle sile ujamejo v blodnjak, iz katerega ne najdejo izhoda in se končno razblinijo, ne morejo škodovati tistim, ki takšen talisman nosijo. Bianca Baldi želi povezati ti povsem različni zbirki artefaktov in z njuno pomočjo premisliti področje komunikacije kot še eno od orodij imperializma. Svoje delo bo predstavila jeseni 2016 v SEM, ko bo v rezidenci v muzeju ponovno preživela mesec dni.

V času njene rezidence v Slovenskem etnografskem muzeju je Bianca Baldi pripravila tudi zanimiv muzejski večer. Predstavila je svoja zadnja umetniška projekta – projekt Livro de Todo o Universo (2015), ki ga je pripravila v okviru rezidence v AIR Antwerpen v sodelovanju z muzejem Plantin Moretus iz Antwerpna, ter projekt Zero Latitude (2014), ki ga je pripravila v okviru osmega berlinskega bienala sodobne umetnosti s podporo Goethe-Instituta v Johannesburgu in Odbora Republike Južne Afrike za nacionalno umetnost (NAC). Udeležencem muzejskega večera je spregovorila tudi o projektu, ki ga razvija ob srečevanjih z afriškimi zbirkami.

DSC_0018

Večer z umetnico Bianco Baldi.

Več o njenem bivanju v Ljubljani, sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem ter raziskovanju afriških zbirk lahko izveste ob poslušanju oddaje My life, my music Radia SI. Gre za oddajo, s katero želi novinar Chris Wherry poslušalcem približati posameznike in njihove zanimive zgodbe ter tudi glasbo, ki jo radi poslušajo. Bianca je med drugim spregovorila tudi o Republiki Južni Afriki, kjer se je rodila in odraščala, ter obenem vzpostavila nekaj zanimivih vzporednic med njeno domovino in Slovenijo. Oddaja je dostopna v arhivu Radia SI. Vabljeni k poslušanju!

Sodelovanje Slovenskega etnografskega muzeja z umetnico Bianco Baldi odpira mnogo izzivov. Med njimi so zagotovo vprašanja vloge umetnikov pri interpretaciji muzejskih zbirk v neumetnostnih muzejih, sodelovanja s ciljnimi družbenimi skupinami pri izvajanju umetniških projektov, vključevanja novih skupin obiskovalcev z vključevanjem umetnikov v muzejske dejavnosti ter nenazadnje tudi etična vprašanja, ki izhajajo iz odnosa med umetnikom oziroma umetnico ter muzejem in njegovimi zbirkami. Razmislekom o teh vprašanjih – in najverjetneje še o kakšnem – se bom bolj posvetila po zaključku umetniške rezidence Biance Baldi v muzeju.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s