#vstopilSEM: mejniki in prehodi mladih

Tina Palaić

Pred nekaj tedni sem se zaradi osebnega zanimanja udeležila Družabnic, dogodka, ki so ga ob osebni razstavi #vstopilSEM: mejniki in prehodi mladih v Slovenskem etnografskem muzeju pripravili njeni avtorji. Pogovarjali smo se o najrazličnejših izkušnjah, ki smo jih udeleženci Družabnic doživeli ob prehodu iz mladostništva v odraslost. Srečanje me je tako navdušilo, da sem se ga čez en teden ponovno udeležila – tokrat z drugimi gosti in drugimi temami. Ideja Družabnic, ki muzejski prostor vzpostavljajo kot varno in zaupno okolje za izmenjavo izkušenj in pogovor o dilemah, odločitvah in refleksijah vsakokratnih udeležencev, me je spodbudila, da raziščem tudi ozadje priprave razstave #vstopil SEM. To je še zlasti zanimivo, ker gre za osebno razstavo mladih, katerim tovrstne priložnosti v muzejih niso prav pogosto omogočene.

20160826_184347

Družabnice, spremljevalni dogodek ob razstavi #vstopilSEM, so se pričele z vodstvom avtorjev po razstavi. Foto: Pija Japelj

20160826_185634

Družabnice vzpostavljajo muzej kot varno in zaupno okolje za pogovor o najrazličnejših temah. Foto: Pija Japelj

Razstavo o svojih mejnikih in prehodih so pripravili študentje Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete v Ljubljani v sodelovanju s Slovenskim etnografskim muzejem. Ta v sklopu razstav obiskovalcev omogoča posameznikom ali skupinam, da s pomočjo medija razstave predstavijo svoje osebne dediščine. To je izjemno zanimiv način vključevanja različnih glasov v muzejsko institucijo. Sodelovanje z obiskovalci je v vsakokratnem primeru drugačno in zahteva različne premisleke. Tako je bilo tudi v primeru sodelovanja s študenti, za katerega je pobuda prišla s strani Oddelka za etnologijo in kulturno antropologijo. Potekalo je v okviru vaj pri predmetu Etnologija Slovenije, ki so jih obiskovali študentje 2. letnika prve bolonjske stopnje, izvajala pa sta jih profesor dr. Miha Kozorog in kustosinja muzeja mag. Polona Sketelj. Pod mentorstvom profesorja so študentje spoznavali teorijo obredov prehoda in jih navezali na svoje prehode iz obdobja mladostništva v odraslost, kustosinja pa je študentom predstavila razstavo Vrata. Prostorski in simbolni prehodi življenja, na katero se razstava študentov vsebinsko in oblikovno navezuje, s študenti se je pogovarjala o procesih muzealizacije ter jih usmerjala pri pripravi razstave. To je na podlagi zbranega gradiva pripravila ožja skupina dvanajstih študentov, ki so tako opravili tudi obvezno študijsko prakso.

lr5d0405

Odprtje razstave #vstopilSEM. Foto: Luka Rener

Muzeji lahko posameznike ali skupine, s katerimi sodelujejo, vključijo kot zgolj svetovalce, kot sogovornike v raziskavi ali pa jih povabijo k sodelovanju v vseh segmentih muzejskega dela. Zanimalo me je, kako je potekalo sodelovanje v tem primeru. O tem sem se pogovarjala s kustosinjo muzeja mag. Polono Sketelj in nekaterimi avtorji razstave. Sketeljeva je izpostavila dvojno vlogo študentov v procesu priprave razstave. Kot etnologi in kulturni antropologi so se ukvarjali s sabo – opazovali in reflektirali so svoje osebne mladostniške izkušnje ter jih v procesu muzealizacije transformirali v razstavno pripoved. Pri tem je bilo pomembno, tako Sketeljeva, da so med sabo vzpostavili spoštovanje in predvsem razumevanje, da ni pravilnih ali napačnih prehodov, ampak gre za različne zgodbe, odtenke istih prehodov. Poudarila je tudi, da tovrstna priprava razstave, pri kateri so mladi raziskovali svoje izkušnje, ne dovoljuje posploševanja na celotno skupino mladostnikov. Tako jih je ves čas usmerjala k razmisleku o prikazu lastnega osebnostnega razvoja. Pri tem pa je želela v koncept razstave posegati čim manj; pomembno ji je bilo, da ga mladi oblikujejo sami. K poglobljenemu razmisleku jih je spodbujala z zastavljanjem vprašanj: kaj je cilj razstave, kaj želijo sporočiti obiskovalcu in kako bodo to storili. Opozorila jih je na njihovo odgovornost – kot avtorji razstave so mladi odgovorni za uporabo ustrezne antropološke teorije, ustreznega jezika, smiselnih vizualnih elementov. Nekateri elementi razstave so zahtevali več etičnega razmisleka; pri teh je kustosinja študente vodila z usmerjenim pogovorom.

Ena od dilem, s katero so se srečali, je bila stopnja varovanja osebnih podatkov avtorjev razstave. Vključili so namreč tudi dokumente, s katerih je te podatke mogoče jasno razbrati. Za njihovo vključitev se je vsak avtor odločil na podlagi lastnega razmisleka, argument zanjo pa je po besedah Sketeljeve sama narava osebne razstave, ki predstavlja osebne zgodbe njenih avtorjev.

lr5d0474

Spričevalo o opravljenem lovskem izpitu. Pomemben prehod, ki vzbuja občutke pripadnosti – v tem primeru lovski družini. Foto: Luka Rener

Intimnost predstavljenih zgodb se med drugim kaže tudi z vključitvijo pesmi ene od študentk, ki govorijo o njenih čustvenih stiskah in iskanju smisla. Nekateri študentje so spregovorili o možnih izhodih iz stisk, o katerih mladi razmišljajo. Med njimi je tudi samomor, ki so ga želeli ponazoriti z lutko, obešeno v avli muzeja. Ker pa nihče od njih ni imel tovrstne izkušnje, se po razmisleku za visečo lutko niso odločili. Tako so sledili načelu prikazati le tisto, kar zadeva neposredno njih kot avtorje razstave.

lr5d0469

Pesmi o iskanju smisla in pomenu življenja. Foto: Luka Rener

Prav tako je v luči intimnosti zanimivo opazovati osebno zbirko drog enega od študentov, ki so jo mladi vključili v razstavno pripoved, saj jim eksperimentiranje z drogami predstavlja pomemben prehod v odraslost. Pri tem pa si je bilo treba zastaviti vprašanje, kako droge predstaviti in kakšen učinek bo to imelo na obiskovalce. Odločili so se, da jih bodo predstavili kot enega izmed izzivov, s katerimi se srečujejo, in da bodo s fotografijami, ki so jih posneli sami, ponazorili tudi posledice, ki jih lahko ima njihovo uživanje.

Razstava #vstopilSEM: mejniki in prehodi mladih torej temelji na njihovih osebnih zgodbah. Svoje mejnike in prehode so predstavili v dveh sklopih, s katerima izražajo svoj odnos do odraščanja. Sklop #z vami prikazuje tiste prehode, ki so uradni, pogosto potrjeni s strani države ter vsem na očeh. Sem se uvrščajo polnoletnost, vozniški izpit, matura, vpis na fakulteto, prva služba. Sklop #sami prikazuje tiste prehode, ki so na robu in prikriti, zanje so mladi lahko tudi kaznovani – a so pri odraščanju zanje nujni, bistveni. Avtorji so v ta sklop umestili teme spreminjanja telesa, srečevanja s spolnostjo in z drogami, zabavo, adrenalinske športe in – zanimivo – tudi prehod v materinstvo. Med obema sklopoma je po obsegu najmanjši del razstave, ki preko fotografij prikazuje potek njihovega dela. Zame je ta del izjemno pomemben segment razstave, saj obiskovalcu ponudi informacijo o njeni pripravi, obenem pa je avtorjem omogočil temeljitejši razmislek o procesu, ki jih je pripeljal do končnega rezultata.

20160826_185418

Pesem, ki reflektira delo kustosa / kustosinje, kot ga je dojel eden od avtorjev razstave. Foto: Pija Japelj

lr5d0504

Prikaz ustvarjanja razstave – priložnost za refleksijo o opravljenem delu. Foto: Luka Rener

Zelo povedno pa je tudi oblikovanje razstave, s katerim so avtorji obiskovalcem prikazali še eno pomembno dimenzijo njihovega življenja: družbena omrežja. Mladi si danes bistvene novice sporočajo preko Facebooka, Instagrama, Twitterja. To je bila podlaga za uporabo znaka #hashtag (na primer pri naslovu razstave in imenih razstavnih sklopov) ter za zapise zgodb v obliki statusa na Facebooku. Ker pa njihovi rokopisi, ki so bolj intimni in osebni, zanje še vedno ostajajo pomembni in se ohranjajo, drug nivo informacij na razstavi predstavljajo njihovi zapiski na steni, sklop pesmi, zapisanih na roko, ter risbe z različno motiviko. Razstavo lahko obiskovalec zaradi nizov prehodov, ki jih spoznava, doživlja kot nekoliko kaotično in tudi površinsko. A tudi to vzdušje, ki ga ustvarja – na prvi pogled naključna – umeščenost zgodb in predmetov v prostor, nakazuje na še eno značilnost sveta mladih, ki so nam skozi razstavo spregovorili o sebi: kaže na iskanje lastne, individualne poti v nizu prehodov v odraslost, ki jih moramo in nekatere tudi sami želimo opraviti v pogosto kompleksni realnosti, ki je ni vedno enostavno razumeti, še manj pa polno živeti.

lr5d0468

Mladi se veliko ukvarjajo tudi s svojim telesom – z njegovim spreminjanjem in dozorevanjem. Svoje razmišljanje so podali v obliki Facebook zapisa. Foto: Luka Rener

Mladi so skozi razstavo o sebi spregovorili zelo odprto. Muzej so dojeli kot svoj prostor, kot varno okolje, v katerem je mogoče deliti zelo intimne zgodbe. Poleg razstave je to še nekoliko bolj čutiti na Družabnicah, srečanjih, ki so jih predlagali in pripravili sami. Ena od udeleženk je izrazila svoj pogled na sodelovanje z muzejem tako:

»Sodelovanje z muzejem ima posebno vrednost, saj študenti tudi v praksi spoznamo delo v njem. Meni osebno pomeni ogromno, saj sem ravno tukaj ugotovila, kaj me v življenju veseli in v kateri smeri želim graditi kariero. Imam tudi to srečo, da je tovrstno delo zelo povezano z mojim prostim časom, saj se vedno znova srečujem s kulturno dediščino.

Po odprtju razstave #vstopilSEM so se porajala nova vprašanja. Kaj sedaj narediti z njo? Bo samevala celo poletje? Bodo obiskovalci razumeli, kaj jim želimo sporočiti? Na koncu smo našli super rešitev – Družabnice. V Družabnice smo združili vodenje po razstavi s pripovedovalci osebnih zgodb in na koncu pogovor z gosti. Odziv ljudi je bil neverjeten in upam, da se bodo Družabnice odvijale še naprej, ker ljudje potrebujemo prostor, kjer lahko delimo svoje trenutke, misli in zgodbe.«

Pija Japelj

Razstavo #vstopilSEM: mejniki in prehodi mladih si je v Slovenskem etnografskem muzeju mogoče ogledati še do novembra. Družabnice, ki so se razvile ob njej, pa želijo mladi tudi zaradi izjemnega odziva ob prvih dveh srečanjih razvijati še naprej. Preverite, kaj navdihujočega nam še pripravljajo!

lr5d0432

Polnoletnost – eden od uradnih mejnikov odraslosti. Foto: Luka Rener

lr5d0483

Eden od prehodov iz mladostništva v odraslost je tudi maturantski ples. Za to obleko se skriva zanimiva zgodba, ki jo lahko preberete na razstavi. Foto: Luka Rener

lr5d0450

Mladi so na razstavi s ponazoritvijo predstavili tudi svoj najbolj osebni prostor – svojo sobo. Foto: Luka Rener

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s