Dunajski MAK

Urška Purg

Oh, Dunaj in muzeji! To je zmeraj posebno veselje in užitek. Obisk Dunaja si rada razporedim v zaporedja postankov v muzejih in kavarnicah. Zmeraj odkrijem nekaj novega na obeh področjih. In zapolnitev dunajskih dni z dvema ali tremi muzeji in dvema kavama na dan se je izkazala za krasno kombinacijo, ki poskrbi, da se ne prenasitim niti muzejev niti kave.

Čeprav je bilo mesto že povsem odeto v mesec oddaljene praznične barve, sem se ignorirajoč to vzdušje podala v muzeje iz tokratnega seznama vseh, ki jih moram obiskati. Še posebej navdušena sem bila nad Muzejem uporabnih umetnosti – MAK (Museum of Applied Arts). Je lahko dostopen in je muzej, ki vzbuja občutek dobrodošlosti, četudi v muzeju ne boste srečali nikogar od zaposlenih, razen receptorke in čuvajev na razstavah. Kljub temu jim je z dodatnimi participatornimi in k aktivnostim usmerjujočimi vsebinami za obiskovalce ter s poštenim številom raznolikih kavčev in mizami, ob katerih so nekateri mirno klepetali in malicali, uspelo priklicati sproščeno in prijetno vzdušje. Cenim tudi to, da so kljub njihovim dragocenim zbirkam pohištva in na prvi pogled dolgočasnim predmetom v pritličju, utegnili pristriči krila vzvišenemu odnosu – na kar bi sicer lahko igrali z željo očaranja elitnih gostov. Raje kot to, so se z vnosom elementov presenečenja in prej omenjenih participatornih elementov z nagovori obiskovalcev, odločili za ljudem prijazen muzej. Ko sem že pričakovala še eno sobo z novo vrsto razstavljenih stolov s pedigrejem, so me prijetno presenetili z načinom, kako so te stole predstavili. Raje kot njih, so izpostavili njihove sence in s tem nemudoma ustvarili povsem drugačno izkušnjo od pričakovane, osvobojeno vse vzvišenosti. Za povrh je tudi Dunaj 1900, njihov secesijski del na prvem nadstropju prav zanimiv, četudi malce staromoden, vendar saj veste – nekaj čarobnega je na tem obdobju in zraven tega imajo tudi Klimta. In kdo prav za prav ne mara Klimta?

20161126_155100

Dunaj 1900 s sodobnejšo, umetniško nadgradnjo na vrhu.

Vseeno pa mi je bil najbolj ljub njihov oblikovalski laboratorij, kjer sem vijugala naokrog in dovolila očem, da so se napajale na bistroumnih kuhinjah in t.i. mami vseh vgradnih kuhinj iz leta 1926; na izvrstni zbirki starih in sodobnih stolov; v sobi vzorcev, ki so jih digitalizirali in kot CC dali na voljo ljudem; v sobi, kjer se skupaj z nami presprašujejo o trajnosti … Všeč mi je bila ideja o prepletanju starega in novega kot so to storili pri večini stvari in na tak način aktualizirali na prvi pogled banalne ali spregledane predmete brez nepotrebnega utemeljevanja. Zelo nevsiljivo so dodajali tudi umetniške interpretacije nekaterih zbirk in s tem obogatili njihovo razlago, npr. pri kuhinjah in pri pogrinjkih ter prehranjevanju. Nedvomno mi je bila všeč tudi rešitev, kako so se na razstavah izognili tekstovnemu napadu na obiskovalce, še zmeraj pa omogočali ta radovednim, da so lahko izvedeli več. S preprosto umestitvijo “kotičkov za prenosne tekstovne vodiče” na začetku vsakega razstavnega prostora in s poudarjenimi temeljnimi trditvami in vprašanji na stenah tako v nemščini kot v angleščini, so dosegli izjemen učinek in zadostili potrebam večine obiskovalcev brez nepotrebnih velikih stroškov in odvečnega truda.

Tudi izbor začasnih razstav kaže na stopnjo drznosti in kreativnosti. Ob mojem obisku so gostili razstavo Shunga, japonske erotične umetnosti in 100 najboljših plakatov 15 iz Nemčije, Avstrije in Švice. Obe razstavi sta služili kot popestritev in dober prerez med nadstropji in različnimi temami.

Ker je muzej kar velik, imajo na ogled še veliko več, kot sem opisala, pogosto pa vnašajo igro med preteklostjo in sedanjostjo, ali ustvarjajo posebno razstavno sceno in prostor. S slednjim so se poigrali na razstavi kitajskega porcelana, kjer so predmete umestili v enormne leseno-steklene zabojnike, na katere so razstavni tekst zapisali kar z roko. Kot sem poskušala prikazati, znajo osvežiti in začiniti predstavljanje dediščine, zraven tega pa imajo tudi trgovino z na prste lepljivimi izdelki in prikupno kavarno, oboje le nekaj korakov stran od recepcije. Če seštejem vse, je MAK vreden obiska, še posebej ob torkih, ko so odprti vse do 22. ure in je vstop prost.

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s