Umetnost in krščanstvo v Centralni Afriki

Tina Palaić

Božič bi namesto decembra morali praznovati 25. maja. Tako vsaj verjamejo – in ga takrat tudi praznujejo – pripadniki Kimbanguistične cerkve (moj prevod). Kimbanguizem je religijsko gibanje, ki ga je ustanovil Simon Kimbangu v Belgijskem Kongu leta 1921. Kimbanguistična cerkev je z več milijoni vernikov ena od vej krščanstva.


Simon Kimbangu je interpretiral Biblijo in napovedal zaton kolonializma. Belgijci so ga obtožili spodbujanja rasizma, neustreznega vedenja in kršitve javnega reda. Obsodili so ga na smrt, a je ostal v ujetništvu do svoje smrti leta 1951. Kljub poskusom, da bi gibanje zatrli, ta cerkev še vedno deluje. Bori se proti poligamiji, magiji in čarovništvu, prav tako pa tudi proti uporabi nasilja in uživanju alkohola ter tobaka.


Kimbanguistična cerkev je le eden od pojavov, ki so rezultat srečanja kongovskih ljudstev iz Centralne Afrike s krščansko religijo. Majhna, a izjemno zanimiva začasna razstava v pariškem Musee du Quai Branly z naslovom ‘Od reke Jordan do reke Kongo: umetnost in krščanstvo v Centralni Afriki’ nam pripoveduje o vplivih 500-letnega pokristjanjevanja ljudstev na obsežnem ozemlju današnjega Gabona, Angole, Demokratične republike Kongo in Konga. Pokaže nam, kako so kongovski vladarji in umetniki interpretirali in uporabljali krščansko ikonografijo. Večina predmetov na razstavi priča o povezovanju krščanskih podob z močjo – na primer, predmete s krščansko simboliko so uporabljali za legitimizacijo moči vladarjev, v sodnih zadevah, pri klicanju dežja in tudi kot talismane, ki naj bi zagotovili uspešnost različnih aktivnosti, med drugim potovanj, lova in spočetja.

20170127_142526

Kopija ‘Santo Agostinho Padrão’, kamnitega stebra, ki ga je postavil portugalski pomorščak Diogo Cão leta 1482, ko je prispel do Kraljestva Kongo.

Kustos razstave je opredelil tri obdobja pokristjanjevanja Centralne Afrike:

  • med 15. in 18. stoletjem: Portugalci so dosegli ozemlje Kraljestva Kongo leta 1482. Čeprav so tudi Nizozemci in Francozi okupirali določena področja, je bilo do pričetka kolonializma Portugalcev v Centralni Afriki največ. Glavni razlog za vzpostavitev stikov je bilo trgovanje, Portugalska pa je poleg tega podpirala tudi različne misijonske redove, ki so na tem ozemlju širili krščanstvo. Spreobrnitev se je v Kraljestvu Kongo zgodila izjemno hitro. Eden od razlogov za to je bila odločitev političnih voditeljev, da bodo sprejeli novo vero, saj so v njej videli vir za povečanje svoje politične moči. Ker je bila spreobrnitev predvsem strategija vladajočega razreda, ki je služila uresničevanju njihovih političnih in verskih ciljev, ni nikoli izpodrinila lokalnih verovanj.
20170124_135926-copy-2

Nkangi kiditu, razpelo kongovskega vladarja, okrašeno s sekundarnimi figurami, ki imajo sklenjene roke. Razpela so legitimirala moč njihovih lastnikov v družbi. 17. stoletje.

20170124_141928-3

V začetku 18. stoletja se je mlada kongovska princesa Kimpa Vita zavzemala za novo obliko krščanstva. Vzpostavila je religiozno in politično gibanje, kasneje imenovano Antonianizem. Podobne skulpture, kot je ta na sliki, so dopolnjevale vlogo Kimpa Vite pri spodbujanju ponovne združitve in krepitve Konga. Ta kipec je sicer iz 20. stoletja.

  • kolonialno obdobje: svoj vrh je kolonializem dosegel z Berlinsko konferenco (1884-1885). Različna kongovska ljudstva so takrat postala odvisna od Portugalske, Francije in Kraljevine Belgije. Mnogo predmetov na razstavi prikazuje umetnost iz tega obdobja, ki so jo navdihnili elementi krščanske vere. Ko se je pričelo to drugo obdobje pokristjanjevanja, seveda v tesni povezavi s kolonialnim redom, so iz prvotnega obdobja evangelizacije ostale predvsem materialne, formalne in jezikovne sledi, manj je bilo duhovnih.
20170124_140220

Ženska ogrlica z razpelom, prva četrtina 20. stoletja.

20170124_135748-2

Ntadi, pogrebni kipec s križem okoli vratu in kapo z leopardjimi kremplji, atributom vladarjev. 20. stoletje.

20170124_142202-3

Križ Santu iz vzhodnega Konga, pozno 19. – zgodnje 20. stoletje. Tovrstni križi so bili prvenstveno namenjeni zagotavljanju uspešnega lova.

  • od 1960, 1970 naprej: širitev novih, tako imenovanih cerkev preporoda, ki so jih spodbudile ekonomske in politične krize na območju današnje Demokratične republike Kongo. Njihova značilnost je, da prekinjajo povezave s preteklostjo in tradicijo. Kimbanguistična cerkev, ki sem jo predstavila na začetku, spada mednje. Na razstavi je zadnja soba namenjena prikazu fenomenov iz tega obdobja, razstavljene pa so tudi umetniške interpretacije Pierra Bodoja.
20170124_142927-2

Kongovski slikar Pierre Bodo (1953-2015), La Possession Demoniaque, 2000. Bodo je bil župnik v Binkoštni cerkvi, kar je vplivalo na njegovo izbiro likovnih elementov.

Mislim, da je kustos razstave Julien Volper, specialist za podsaharsko Afriko v Royal Museum of Central Africa v Tervurnu, odlično poudaril njeno bistveno sporočilo – prilagoditev krščanstva posebnostim lokalnih kultur.


Krščanske ikonografije in praks kongovska ljudstva niso zgolj prevzela. Razstavljeni predmeti nam kažejo, kako so lokalni umetniki reinterpretirali krščansko ikonografijo, prav tako pa tudi katoliške prakse niso ostale nespremenjene, temveč so bile transformirane v religiozni sinkretizem. Kot je zapisano na spletni strani muzeja, lahko kongovsko kulturno interpretacijo krščanstva razumemo kot “enega od simbolov emancipacije navkljub evropski nadvladi”.


Z razkrivanjem vidikov tvornosti oziroma lastnega delovanja (agency) kongovskih ljudstev ob njihovem stiku s krščansko religijo nam kustos omogoča preizpraševati imperialistične in rasistične elemente evolucionarnega diskurza oziroma tako imenovanega narativa napredka, ki je še danes močno prisoten. Po mojem mnenju ta razstava uspešno prikaže, kako lahko stiki med različnimi religioznimi in kulturnimi koncepti prinesejo nekaj novega, spodbujajo kreativnost in ustvarijo nove poglede na svet, v katerem živimo. To je pomembno sporočilo za današnji čas. Na srečo je za tiste med nami, ki ne govorimo francosko – samo glavni panoji so prevedeni v angleščino – na voljo katalog razstave tako v francoščini kot angleščini.

20170124_143054

Očitno je razstava navdušila obiskovalca, ki je v knjigo gostov narisal tole risbo.

Ko sem se sprehajala po razstavi, sem se spomnila na zelo posebno izkušnjo, ki sem jo doživela z mojo dobro prijateljico na potovanju v Gani. Naključno sva naleteli na krščansko cerkev v mestu Tamale, kjer so naju povabili k maši. Zelo prijazno so naju sprejeli in naju prosili, da se predstaviva. Po tem sva lahko pri maši tudi aktivno sodelovali. Njihova Biblija me je najbolj presenetila, saj je bila zelo drugačna od meni poznane. Zgodbe so bile glede na njihovo sporočilo razvrščene v več poglavij: zdravje, družina, ljubezen, moč, skušnjava … Poskušala sem brati poglavje o skušnjavi, a mi je gospa, ki je sedela ob meni, ves čas obračala strani, da bi sledila branju na maši …

 

Advertisements

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

You are commenting using your WordPress.com account. Log Out / Change )

Twitter picture

You are commenting using your Twitter account. Log Out / Change )

Facebook photo

You are commenting using your Facebook account. Log Out / Change )

Google+ photo

You are commenting using your Google+ account. Log Out / Change )

Connecting to %s